"Če hočeš najti trajno radost, moraš gledati v pravo smer. Ne boš je našel v nobenem zunanjem objektu. Vsak objekt se pojavi, obstaja in nato izgine. Trajno, večno radost moraš poiskati drugje. Ne verjemi, da ti jo lahko nakloni objekt, najsibo človek, sonce, mesec ali zvezde.
Znebi se nagnjenja, ki te vleče k zunanjim objektom, katerimkoli že. Prepreči umu, da bi se gibal v katerokoli smer navzven. Potem se boš samodejno vrnil k svoji notranji lepoti. To je tvoja narava – večna blaženost, ki je nisi nikoli občutil. Lahko da uživaš, lahko da vidiš čudovite prizore, ampak menim, da še nihče ni bil potešen z zasledovanjem zunanje lepote ali zunanje sreče. Zato ne zapravljaj življenja za predmetni svet. Obrzdaj um in ga odvadi usmerjenosti navzven, ki je trajala milijone let.
Zdaj je pravi čas. Tukaj si. Povsem moraš ustaviti privajeno gibanje uma navzven. Potem ga usmeri k lastnemu Sebstvu. Obstajati mora Sebstvo, ki podeljuje lepoto soncu, zvezdam in drugim nebesnim telesom. Odkrij torej, kdo je to Sebstvo, neizčrpni studenec lepote, ljubezni in sreče, ki si jih ves čas pogrešal.
Um se venomer žene za minljivimi užitki. Nenehno skače od enega do drugega. Samo če želiš nehati s tem enkrat za vselej, ustavi um in ga usmeri k njegovemu viru. Potem boš spoznal lepoto tega studenca. Um se bo potopil vanj in izginil za vedno."
Papaji: Zbudi se in zarjovi, 2. zvezek