Na tej strani boste našli nekaj "potovalnih vodičev" do Sebe (takšnih, ki vodijo po najkrajši poti do cilja), pa tudi kakšen namig, da potujete samo v domišljiji in da ste v resnici že ves čas doma.
Modrec želi z besedami zgolj izraziti svoje naravno stanje: Nisem človek, sem neopisljivo To.
Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo.
Jakobovo pismo 1,22
Bralci so odlično sprejeli knjigo Jaz sem To, v kateri so zapisani pogovori Sri Nisargadatte Maharaja z obiskovalci. Ti biseri duhovnega znanja so zlasti namenjeni vsem, ki ste že utrujeni od tavanja po neskončnih labirintih duhovnega materializma – raziskovanja prejšnjih življenj, kristalov, čaker in horoskopov, prečiščevanja čustev, medosebnih odnosov in tako dalje – ter se želite odžejati pri izviru žive vode. Maharajeve besede prodrejo naravnost do bistva.
Za pokušino je pred vami začetek 92. poglavja z naslovom Dvigni se nad predstavo 'jaz sem telo'.KLIK
Prvič sem obiskal Poonjajija junija 1990. Takrat je živel pri sinovi družini, v mestu Lucknow v Indiji. Ko sva z ženo prispela po naporni štirinajsturni vožnji z vlakom iz Nainitala v predgorju Himalaje, sva se znašla v vročini devetin-štiridesetih stopinj. Najprej sva telefonirala Poonjajiju in povedal nama je, kako prideva do njegove hiše. Ni se nama sanjalo, da bo to, kar se bo zgodilo ob petih popoldne, tako spremenilo najino življenje, da nikoli ne bova mogla biti dovolj hvaležna.
Tisti dan ni bilo drugih obiskovalcev. Sprejel naju je v dnevni sobi, kot da sva družinska člana. Ponudil nama je piškote in čaj. Nikoli v življenju nisem doživel takšne ljubezni na prvi pogled! Ni besed, ki bi ustrezno opisale lepoto v tistih očeh. Čez eno uro sva šla z njim na sprehod po ulicah. Kar je prej delovalo kot hrupno, vrveče mesto, je postalo paradiž, ko sva hodila ob njem. Zadnje, česar se spominjam tistega večera, je hoja proti najinemu hotelu. Tedaj sva doživljala radost, kakršne prej nisva poznala.
Pri Poonjajiju sta se me najgloblje dotaknili njegova ljubezen in ponižnost. Ko je moja žena čez nekaj dni zbolela, je osebno telefoniral zdravniku in ga vprašal za nasvet. Vsak dan se je napotil na tržnico, kjer je kupil svež jogurt in zdravila. Odpravil me je nazaj v hotel z natančnimi navodili, kako naj skrbim za ženo. Nato je še poklical voznika rikše, plačal vožnjo in mu podrobno razložil, kam naj me odpelje. Njegova ljubezen se je dotaknila vsega na njegovi poti!
Tisti teden je bral poglavje iz Abhishiktanandove knjige, ki opisuje srečanje tega krščanskega meniha z njim, leta 1953. Ko je Abhishiktananda vprašal Poonjajija, zakaj ga ni razsvetlil, mu je Poonjaji odgovoril, da ni »ločenega posameznika«, ki bi ga bilo treba razsvetliti. Samo um si ustvari predstavo o individualnosti in potem o vezanosti ter razsvetljenju. Tudi v času najinega obiska je govoril isto. V šestdesetih letih se ni nič spremenilo.
Kakšen zaklad čaka bralca v poglavjih te knjige! Učiteljeve besede so jasne, polne ljubezni in lepote. Ni lepšega prizora od pogleda, ki ga naš ljubljeni Papa nameni človeku, željnemu samospoznanja. Največje možno darilo je, da takšen mojster hodi po zemlji v času našega življenja.
Everything becomes so peaceful when no words are spoken. When there's nothing to think about. Never believe that you have something important to think about. All things are not important. No matter what you may think about it, it's not important. As long as you have to think of something, it's not important.
Don't think, some day the world will be a better place in which to live. You'll be happy. It will never happen. Since the beginning of time, man has tried to improve this world, of no avail. Things some time seem to improve for a while, but it will become worse than ever before. Why? Because this is the way of this world. You have to have friction in this world in order for it to survive. If there is no friction in this world, this world would disintegrate totally. You'd have no world. It's good and bad, right and wrong, up and down, forward and backward.
In order for a jet plane to fly, there has to be the same amount of power pushing it back, resisting. This is how the plane flies, It has to have resistance. If there was no resistance it wouldn't fly. It wouldn't be able to get off the ground. So it is with our life.
»Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«
Ko je Jezus končal te besede, so množice strmele nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor njihovi pismouki.
"Some of us wonder why we have been on this path for a long time and we do not seem to make too much progress. It is because your compassion is not big enough."
"When you have become one with the Self, a great power takes you over and runs your life for you. It looks after your body; it puts you in the right place at the right time; it makes you say the right things to the people you meet. This power takes you over so completely, you no longer have any ability to decide or discriminate.
The ego that thinks, 'I must do this,' or, 'I should not do that,' is no longer there. The Self simply animates you and makes you do all the things that need to be done. If you are not in this state, then use your discrimination wisely.
I tell you regularly, 'You are the Self. Everything is the Self.' If this is not your experience, pretending that 'all is one' may get you into trouble. Advaita may be the ultimate experience, but it is not something that a mind that still sees distinctions can practice.
Electricity is a useful form of energy, but it is also potentially harmful. Use it wisely. Don't put your finger in the socket, thinking, ‘All is one.'
You need a body that is in good working order in order to realize the Self. Realizing the Self is the only useful and worthy activity in this life, so keep the body in good repair till that goal is achieved.
Afterwards, the Self will take care of everything and you won't have to worry about anything anymore. In fact, you won't be able to because the mind that previously did the worrying, the choosing and the discriminating will no longer be there. In that state, you won't need it and you won't miss it."
"Pravi duhovni učitelj vas ne more ničesar naučiti v običajnem pomenu te besede. Ničesar vam ne more dati ali pridati, denimo novih informacij, prepričanj ali pravil obnašanja. Edina vloga učitelja je, da vam pomaga odstraniti tisto, kar vas ločuje od resnice o vaši pravi naravi in od védenja, skritega v globinah vašega bitja. Naloga duhovnega učitelja je odkriti in razkriti razsežnost globin duha, ki je hkrati tudi globok mir."
